Japonska je bila fantastična in nama bo v spominu ostalo veliko zanimivih stvari in občutkov. Moram priznati, da ob prihodu na Japonsko niti nisva dobili občutka kulturnega šoka, še posebej v Tokyu. Dejansko je celotna Japonska precej podobna Evropi. Kulturne razlike sva opazili na kakšnih malenkostih, kot npr. v prijaznosti ljudi okoli naju, da se vsi priklanjajo (navada, ki se je na Kitajskem še vedno nisva znebili), se zahvaljujejo, skratka so zelo vljudni.
Definitvno si bova Kyoto zapomnili po templjih, eden izmed lepših je zagotovo Kinkuji tempelj.

In pa seveda po "lovljenju" gejš, kar je bilo verjetno eden izmed viškov Kyota. Škoda, da kar zletijo mimo tebe, tako da sploh nimaš časa posrkati vase, kaj si ravnokar doživel, saj samo pritiskaš na sprožilec in upaš na super fotke. Včasih bi bilo prav luštno ne biti turist in samo uživati v trenutkih, ki se ti ne zgodijo vsak dan in je tudi vprašanje, če se ti bodo še kdaj.

Kyoto si bova zapomnila tudi po maratonskih karaokah - 4 ure "mačjega" vpitja. Ko gledava vse video clipe, ki sva jih posneli, samo zmajujeva z glavo, ker je res res grozno:) Ampak je bil dober žur, naslednji dan sva bili sicer bolj na slabem glasu, ampak nič ne de. Karaoke so ulta popularne na Japonskem (in Kitajskem) in tega res ne bi smeli zamuditi. Žal nama je, da nisva šli na pachinko - neke vrste slot mašine, ko noter mečeš kovance in potem pritiskaš na gumb in vrtiš žogico naokoli po mašini. Ne bi vedla kako točno izgleda, ker pač nisva šli :) Je pa to eden izmed bolj popularnih načinov zabijanja časa na Japonskem - ljudje so obsedeni in lahko preživejo več ur pri igri. Najbolj zanimivo pri vsem tem je, da so na Japonskem igre na srečo uradno prepovedano. Ampak Japonci so iznajdljivi in so našli način kako iti mimo zakona. Vse težko priigrane žetone odneseš do okenca, kjer dobiš za vsak žeton šminko :) Šminke nato odneseš v sosednjo trgovino, kjer ti jih odkupijo in jih nato prodajo nazaj igralnici :) In so vsi zadovoljni!

Ena izmed boljših izkušenj na Japonskem pa so stranišča. Ne moreš verjeti! Na žalost sva pozabili slikati kako izgledajo stranišča :( So podobna našim, samo da so plastična in precej glumozna. Poleg tega pa imajo ob strani ogromno nekih gumbov, ki imajo zelo zanimive funkcije, kot npr. da si lahko umiješ rit, si jo posušiš, si mogoče samo splakneš rit in pa najbolj zabaven gumb izmed vseh pa je tak za kamuflažo :) Ponekod imajo to kamuflažo celo na senzor :) To pravzaprav pomeni, da ko stopiš v stranišče zaslišiš zvok deroče vode, ki te a) spodbudi pri straniščni dejavnosti in b) skrije tvoje zvoke pred drugimi! Japonci in predvsem Japonke so zelo sramežljivi in predvsem skrbno čuvajo svojo zasebnost in ta zvok jim pomaga, da se sprostijo v javnosti in opravijo svojo potrebo. Res noro! Še ena taka luštna malenkost pri wc-jih pa je, da imajo skoraj vsa stranišča v kotu otroški sedež (to pa nama je uspelo slikati), kamor odložiš otroka :) Luštn, ni kaj!

Zdaj pa ena prometna - na Japonskem, še posebej v Tokyo sploh ni nobene gneče na cesti. To je precejšne presenečenje, glede na to, da je Tokyo največjo mesto na svetu z okoli 30 milijoni prebivalcev. Tisti avtomobili pa ki jih vidiš, pa so take male kvadratne oblike in se vsakič nasmeješ, ko se kdo pripelje mimo tebe :) Res malo Japoncev uporablja avto v mestih, ker imajo pač tako dobro urejen javni promet (in pa tudi za normalno ceno). Pametno, pametno, mogoče bi se lahko tudi mi kaj naučili od njih :)

Ampak najbolj smešna stvar pri prometu pa so (vsaj v Kyoto) zvoki, ki jih spušča semafor :) Tako kot pri nas, semaforji zvočno "povedo" slepim ljudem, kdaj čez cesto. Sedaj so se tudi ljudje, ki vidijo tako navadili na te zvoke, da sploh ne pogledajo več na cesto, ko zaslišijo pravilen zvok. In sicer, zvok za rdečo luč je v bistvu kukavica :) Se pravi semafor dela: "Ku ku...ku ku...ku ku...ku ku" in ko je čas za zeleno luč pa je navadno ptičje petje: "čiv čiv čiv čiv čiv čiv čiv". Ne moreš verjeti!!!! Še bolj zanimivo pa je, da ponoči zvoke ugasnejo, da ne motijo prebivalcev in predvsem verjetno zato, ker ptiči pač ponoči potrebujejo počitek po napornen dnevu :) hehe, to je bila res ena izmed najbolj smešnih stvari na Japonskem!

V spominu nama bo ostalo tudi slikanje bambusov v dežju in pa super fini plastični dežniki, ki jih kupiš na vsakem koraku ali pa ga kar vzameš na ulici, kjer imajo korita za dežnike in ga potem odložiš nekje drugje!

In pa seveda ljudje - še nikoli nisva doživeli tako prijaznega odziva od vseh okoli naju. Res super občutek! Japonska je taka varna država, da ljudje sploh ne zaklepajo koles na ulici, da v hostlu v Kyotu nisva imeli ne omarice, ne ključa za sobo niti ključavnice na vhodnih vratih. Vse je bilo ves čas odprto in popolnoma varno. Zaupanje v poštenost ljudi je res neverjetna!

Mt Fuji je bilo tudi svojevrstno doživetje, ki ga ne pozabiš kar tako...ampak ladjic na jezeru pa prav tako nikoli ne pozabiš!

In potem pridejo na vrsto vsi zanimivo in čudni znaki in opozorila. Meni je bil najbolj všeč tisti za prepovedano kajenje na ulici :))
na metroju

pravila lepega obnašanja na podzemni postaji


Hrana je bila super, še posebno pa so nama bili všeč plastični modeli v izložbah restavracij :) Tako si vedno vedel, kaj te čaka! Plastični modeli niso bili omejeni samo na restavracije, imeli so tudi plastične modele sladoledov in celo tort! Pa seveda avtomati, na katerih si porabil vse kovance in iz katerih si lahko dobil vse od spodnjega perila in dežnikov do vroče kave v pločevinki!


Simpatične koi ribice so bila v vsakem ribniku :)

Ko sva poskusili ogromno različnih prigrizkov, vsa našli najljubše, ki so bili potem stalna popotnica :)

Kot rečeno hrana je bila super!!!!

Tradicionalno oblečene Japonke srečaš na vsakem koraku...


Skratka, Japonska nama je ostala v lepem spominu in tja bi se zagotovo še vrnili!
6 comments:
Moram priznat, da si nisem nikoli mislila, da je japonska tako "privlačna" dežela...res...fotke in opisi so fenomenalni...me ima da bi se kar takoj odpravila tja :)))
Enostavno si Kitajsko in Japonsko predstavljamo vsi v neki gužvi (ker je pač toliko ljudi in ker je vsa proizvodnja več ali manj iz tistih koncev)...tu pa vidiš prav pravljično plat... Navdušile sta me:)))
Sta si tudi vidve umislili kakšno tradicionalno japonsko oblačilce?
Ko prideš nazaj boš mogla po mojem kr eno modno revijo zorganizirat, da nam vse razkažeš Ninč ;))
Uživajta še naprej...
Objemčki in poljubčki iz mrzle in meglene Ljubljane***
Tudi vedve bi morale smukniti v kimono in se fotografirati. Krasna fotka! lp
Andrej
hehe, sem se igrala z mislijo, da bi me oblekli v gejso (celotna oprava z make-upom in frizuro), ampak so bile cene nekje od 200 evrov dalje, tako da bo to treba kdaj drugic.zal. mogoce naslednjic, ko bom imela ves denar na voljo samo za japonsko :)
Ninč, se strinjam z Ninč (hahahaha), da me teli opisi totalno rajcajo in me ma, da bi šla takoj na Japonsko!
Upam, da mi rata in takrat mi bo tale vajin blog kot en Lonely :)))
Cmoka iz deževne Ljubljane :P
morm rečt, da si nikoli nisem kej posebi želela obisa japonske..zdej bi pa premislna :) fino da se mata še vedno fino :D kr tko naprej.. enjooooy!! lp** TiNa
no, ce kdo potrebuje vodica ali organizacijo potovanja na japosnko, naj se kar name obrne :) hehe
Post a Comment