...prepovedano mesto #1...

Prepovedano mesto je preogromno, da si ne bi zaslužilo posebne objave (oziroma treh) in predvsem veliko slik. Ampak najprej malo zgodovine :) Prepovedano mesto se imenuje prepovedano zato, ker je bilo 500 let zaprto za javnost (danes je uradno ime "Palace Museum"). To pomeni, da so mestu živeli samo cesar, njegove žene in otroci ter služabniki. Cesar je bil tudi edini moški v mestu, ki je bil dejansko moški. Ostali moški so evnuhi. Na ta način je cesar poskrbel, da so bili vsi otroci v mestu njegovi :) Ko govorimo o mestu, to dejansko pomeni mesto! Notri je bilo vse, kar si je lahko cesar poželel! Imel je par palač, opero, vrt, razne sprehajalne poti in še in še. Prepovedano mesto je bila torej palača za cesarje od začetka Ming dinastije do konca Qing dinastije (približno 500 let). Mesto so zgradili med leti 1406 do 1420, pokriva pa površino 720,000 kvadratnih metrov (72 hektarjev). Skratka veliko mesto! Takoj za vhodom te pričaka 5 marmornih mostov, ki te popeljo v mesto. Na grobo je razdeljeno na tri dele - levi, sredninski in desni. Kdo bi si mislil! :) Večina turistov se zapodi po sredinskem delu, saj stojijo na tej osi najpomembnejše palače. Poimensko in po funkciji, ki so jo imele si sledijo takole: "The Hall of Supreme Harmony" - najbolj pomemben del celotnega mesta, saj so to stavbo uporabljali za ceremonije, kot so obiski ali cesarjev rojstni dan. "The Hall of Middle Harmony" - to je bil pravzaprav neke vrste "transit lounge" za cesarja, kjer je imel zadnje priprave pred ceremonijami in kjer je npr. ponavljal svoj govor. "The Hall of Preserving Harmony"- to stavbo so uporabljali za bankete in pa kasneje tudi za cesarske izpite (verjetno šolske). Kako si sledijo po slikah nimam pojma, ker vse izgleda enako! :) No, kot rečeno, pa midve nisva bili ovci, tako da sva takoj švignili na desno stran, kjer ni bilo žive duše in sva raziskovali tisti del mesta, dokler se nisva kar naenkrat znašli pred izhodom. Pa sva se lepo obrnili in šli po sredini nazaj, da sva si lahko pogledali vse zgoraj omenjene stavbe. Leve strani si nisva uspeli pogledati. Tisti dan je lepo deževalo, pihal mrzel mrzel veter in ko nisva več čutili obraza in rok, sva ugotovili, da sva si pogledali samo 2/3 mesta in to v 5 urah!!! In sva obupali in šli na market po novo jakno in rokavice! :) Če bi bilo vreme lepo in malo sončka, pa je to fantastičen celodnevni izlet, ker je veliko za videti. Škoda je samo, ker se vse večinoma ponavlja (arhitektura, vzorci, kipi itd.), ampak kljub temu je zanimivo. Še ena velika škoda je, da nikamor ne moreš vstopiti - v nobeno palačo, v nobeno sobo, vse je zaprto. Nekatere so obdane z steklom, da lahko pokukaš kako je izgledala cesaričina postelja npr., druge pa so postale restavracije ali trgovina z spominki. V mestu imaš tudi par mini muzejov, in sicer kraljevo zakladnico in pa ure. Pogledali sva si samo zakladnico. NORO!!! Res lepe stvari, res precizni detajli, dragoceni kamni, nekaj kar verjetno ne bom nikoli imela. Žal. Tukaj sva tudi srečali prve in zadnje Slovence na poti. In sicer je bila to skupina starejših parov in njihovih otrok, ki so prišli na Kitajsko za 5(!!!!) dni! Organizirano, z agencijo. seveda. Zmešani Slovenci, ni kaj. Smo malo poklepetali in se poslovili. Vhod od zunaj. Jarek, ki obkroža celotno mesto in pa razgledni stolpi, ki so v vsakem kotu. Eden izmed 5 mostov na začetku.