...tokyo #1 ...

Po 11 urnem letu sva končno prišli do Tokya. Let je bil okej, zelo sva zadovoljni z Turkish Airlines…poleg standardnih dodatkov, ki jih dobiš na vsakem letu, sva dobili še super copatke, ki pridejo zelo prav na Japonskem;)Pa hrana je bila tudi super, za spremembo. Edini minus je, da je bilo neznosno vroče in posledično nemogoče spati…no, vsaj veliko filmov je bilo za videti;)

Ko sva pristali na Nariti in šli čez vse obvezne preglede, sva se znašli pred najinimi ruzaki, ki so prišli v enem kosu, nič umazani, nič razbito…skratka super! Ena zelo smešna stvar se nama je zgodila, takoj ko sva stopili iz letala…ves čas se nama je dozdevalo, da sva edini z EU potnim listom…in res! Na poti iz letala sva slišali dve mali Japonki, ki sta nekaj kričali…in sva šli bližje, kjer sva ugotovili, da sta najini imeni napisani na veliko…hmmm….zakaj? nimava pojma, samo najin potni list sta želeli in prepisali podatke iz njih…pa ves čas sta se opravičevali in klanjali…hehe, res smešno… No, kar se tiče prevoza iz letališča do centra mesta je vse urejeno super…nekaj podobnega kot Stansted Express, v Tokyu imajo Narita Express…Vožnja traja približno uro in 45 minut…in problem je, da si ves utrujen od vožnje, ves čas pa itak poskušaš spremljati postaje…in vlak tako lepo mehko pelje, da te kar zaziba v spanje…Tadeja je srečko, ker je lahko spala ;) jaz pa sem si skoraj podstavila zobotrebce med oči, da ne bi zaspala in tako zamudili najine postaje…no, nekako se je izšlo…potem pa sva morali še presedati na metro in potem sva končno prišli do najine postaje in sva se zapodili proti izhodu, kjer naju je pričakal dež…ajoj!! In itak sva se obrnili v narobno smer in potem ko sva že čisto obupali sva vprašali policaje, kam morava iti in so naju pravilno usmerili pro ti hostlu. Hostel je bil kar precej zanimiv, v bistvu sva imeli tako sobo kot kakšen kapsula hotel…vsaka postelja je bila v bistvu majhna celica, ki si jo lahko zaklenil in zaprl vrata in okno. Taka velika omarica za prtljago ;) Zanimiva izkušnja…Prvi dan sva samo popadali v posteljo od koder se nisva pobrali do večera. Pa še dež je padal cel dan! No, v bistvu laže, ker sva šli jest. In seveda se lahko to zgodi samo nama, da se na Japonskem znajdeva v kitajski restavraciji ;) kdo bi ločil med različnimi znakci, ha? No, hrana je bila kljub vsemu super in smešno poceni! Za juho, neko mini solato (tako res mini mini porcija kitajskega zelja), ogromno skleda riža in pa dve različni jedi (sladko-kislo svinjina in neka goveja zadeva) sva plačali 12 €…pa vsi so bili super prijazni do naju. Na koncu so nama rekli »Please, go back!« hehe, to je verjetno pomenilo, naj prideva nazaj ;) Naslednji dan sva se podali na odkrivanje lepot Tokya…waw!! Noro veliko mesto, ne moreš verjeti…res ogromno…Najbolj nama je bil všeč metro, ker to je bil dejansko edini način za premikanje, pa že tako si porabil skoraj eno uro, da si kamorkoli prišel. Mapa metroja izgleda tako zelo komplicirana, ko jo prvič vidiš, da bi najraje pobegnil nazaj domov! Ampak ko se navadiš in dojameš zakaj se gre, pa je to najlažja stvar na svetu! Na koncu sem že po poznala linije po barvah in imenih na pamet…hehe…najbolj všečna stvar pri metroju, pa je da je smešno poceni! Za celodnevno karto, ki ti velja povsod plačaš 1000 yenov, kar je cca. 7 €…how cool is th at? ;)

mapa podzemne

Dan sva začeli dokaj pozno, šele okoli 11.00, ker nanju je časovna razlika še vedno malo dajala (8 ur plusa), ampak sva si vseeno pogledali kar nekaj stvari.. Dan je bil super, vroče, okoli 23 stopinj, res fina sprememba od Ljubljane. Najprej sva šli v Ginzo, kjer je kraljeva palača, ki pa je na žalost zaprta za javnost…so pa odprti vrtovi, ki pa po pravici niso nič posebnega… Drugače je Ginza najbolj znana po nakupovanju…v bistvu je cel Tokyo skoncentriran samo okoli šopinga!! No, Ginza je za Tokyo to, kar je Park Avenue za New York. Pa, mimogrede, Citypark je pravi malček v primerjavi z katerim koli šoping centrom v Tokyu. Skratka, Ginza je bila bolj tako tako…nič posebnega…

most do kraljeve palace

vrtovi kraljeve palace

Potem sva se odpravili na Roppongi, kamor sva se odpravili v pričakovanju ogromnih stolpnic…in sva bili gladko razočarani…edina ogromna stavba je Roppopongi Hills, ki je novi landmark Tokya. Letos praznuje svojo peto obletnico. Stavba je res impresivna…in to je nekako to… No, saj potem sva videli tudi druge stavbe, samo to ni bilo tisto, kar sva pričakovali in iskali.

roppopongi stolpnica

In potem je prišel prvi šok…ker sva tako daleč stran od zahoda, se stemni ob 5 (!!!) popoldne! In to res popolna tema je ob 5.05! Ne moreš verjeti! Zato sva se kar obrnili in šli nazaj do hostla… Naredili sva plan za naslednji dan…odločitev je padla, da vstaneva ob 5.00 zjutraj, tako da bova imeli kaj od dneva. Pa še dan sva začeli na Tsukiji marketu - ribjem marketu, ki je »must see« pred 7.00 zjutraj, ko se še kaj dogaja. Res sva se zbudili ob 5.00, pojedli zajtrk in šli ribam naproti. Seveda nama je metro odpeljal pred nosom, ko sva bili ravno na stopnicah in sva čakali 20 minut na novega…jah, tako zgodaj zjutraj niso pogosti…ker sva morali menjati metro, ki nama je tudi ušel, sva na žalost prišli tja šele ob 7.00. Dogajanja je bilo še kar nekaj, sicer bolj kot ne samo turističnega, ampak sva pa dobili občutek, kaj »fish market« dejansko pomeni. Res škoda je bilo, da so že veliko stvari pospravljali…Najbolj fina zadeva pri celem marketu pa je, da ne smrdi! Nobenega vonja po ribah ni bilo daleč naokoli! Tako, da res veš, da so ribe sveže…saj marsikatera je še migala na deski, preden so ji odsekali glavo. Pa tudi raki so bili lepo zvezani, da ne bi slučajno kam pobegnili J seveda, lahko kupiš tudi žive ribe in rake. Povsod piše, da lahko na marketu ješ najboljši in najbolj svež suši, ampak nekako ga nisva našli L pač ne obstaja noben zemljevid, po katerem bi se lahko orientiral. Market je pa ogromen! Pa za turiste je na voljo samo en majhen delček, ostalo je zaprto za javnost. Fotke sledijo v posebnem postu, ker jih je ogromno ;) Ko hodiš naokoli moraš biti pozoren, da ostaneš živ! Prodajalci šibajo naokoli z motoriziranimi vozički in to precej hitro, tako da te lahko mimogrede zbijejo…pa še vsake toliko polivajo vodo vse naokoli, itak so vsi najbolj veseli, če zalijejo kakšnega turista ;) tako da kakšna ekstra previdnost ni odveč. Ravno dan preden sva prišli na market, je bilo povsod po poročilih, da vsi ribiči in prodajalci skorajda stavkajo zaradi vseh turistov. Pritoževali so se, da nikamor ne morejo z vozički, ker morajo biti pozorni na turiste, ki letajo naokoli kot kure brez glave. In res, takoj ko prideš iz postaje in zaviješ proti marketu, je en takle voziček skoraj zbil dve turistki pred nama…jap, treba je imeti glavo, da misliš in ne da nosiš frizuro! Pa še šlape sta imeli, kar je itak no-no na marketu! ;) Pač sprejeti moraš dejstvo, da si ti tam samo zunanji opazovalec, ki moti tok s katerim marketi diha. Tam sva bili približno eno uro, potem pa sva se odpravili do zaliva – Tokyo Bay. Do tja se pride z novo super druper privat železnico, ki je bila dejansko najdražja stvar v Tokyu. Ampak razgled je pa super! Pelješ se čez Rainbow Bridge in narediš krog, tako da vidiš cel zaliv okoli in okoli. Pristanišče je ogromno! Pa tukaj sva našli vse tiste stolpnice, ki sva jih zaman iskali v mestu ;)Tako, da sva bili potešeni in zadovoljni, ker je Tokyo res taka lepa betonska džungla, v kateri bi se kar naprej in naprej izgubljal. Naredili sva en lep sprehod po tokijski plaži (plavanje je strogo prepovedano, pa tako sva se veselili, da bi na hitro skočili v vodo, da sva celo kopalke s seboj prinesli ;) hecam se hecam). Vse je bilo tako mirno, nikjer nikogar, lepo toplo je postalo, most je kar žarel od sreče, ker sva ga tolikokrat slikali…je bil ponosen sam nase.

plaza v tokyu

rainbow bridge pristanisce tadeja obuzuje most! ;) kissing tokyo stolpnice v tokyo bay Potem sva se počasi sprehajali naokoli ob obali, potka je res super urejena. Malo sva se še nastavljali sončku, si pogledali pristanišče iz druge strani in potem je bil čas, da se odpraviva naprej. In sva šli proti New Yorku ...

kip svobode