...langzhong, reka li, longsheng, yangshuo...

Chengdu je bil najina odskočna točka tudi za izlet v mestece Langzhong. Novi del mesta ni nič pretresljiv, še eno kitajsko mesto. Tja sva se odpravili zaradi starega dela mesta, ki je praktično edino »starinsko« ohranjeno mesto na Kitajskem. To pomeni, da so ulice tlakovane in ne asfaltirane, da je večina stavb lesenih, da zvečer prižgejo lanterne, ki osvetljujejo ulice, da so avtomobili prepovedani, skratka kot da bi se čas ustavil. Zagotovo je bil obisk tega mesta eden izmed vrhuncev Kitajske, predvsem zato, ker so ljudje neverjetno prijazni. Povečini so edini turisti, ki zaidejo sem, Kitajci, ki pridejo samo za par ur, v okviru daljšega izleta. Midve sva ostali 2 noči in sva bili atrakcija za vse prebivalce. Res zabavno!

V Langzhongu lahko z lahkoto preživiš par dni, čeprav je stari del mesta precej majhen in ga obhodiš v dveh urah brez problema. Zaposlijo te predvsem ljudje. Pogledali sva si »tovarno« svile, kjer pridelujejo svilo še na starinski način – najprej poberejo sviloprejke, jih namočijo v vročo vodo in nato ženske z rokami odstranjujejo črva od svile. Več malih zvitkov svil nato združijo v en večji zvitek, ki ga napnejo preko loparju podobnega lesenega okvirja. Na en lopar lahko napnejo več zvitkov, ki jih nato dajo dalje v predelavo, kjer na kolovratu vrtijo svilo, dokler ven ne dobijo tanke, tanke svilene niti. Nato niti zapredejo skupaj v klobčič. V delavnici sva si lahko pogledali še kako se delajo svilene preproge in pa predvsem (največji hit) svilene odeje. Pa še malo šopinga je prišlo na vrsto! :)

Potem sva se pa samo sprehajali po mestu, se vsake toliko ustavili za kakšen prigrizek in si pogledali kakšno trgovino ali pa samo opazovali mimoidoče. Dostikrat so naju prijazni prebivalci ustavili in poklepetali z nama…kako? Po kitajsko seveda :) Kot sem rekla, zelo zabavno! Vmes so naju zasuli šolski otroci, ki so ravno končali pouk – ne hecam se, to je bila reka enakih trenirk!!! Pa vmes sva malo zaplesali, dobili surovo jajce v dar, šli na čaj, se poigrali z otroki.

Pogledali sva si tudi stolp sredi mesta, na katerega lahko splezaš in vidiš razgled. Zelo lepo!

Vsak večer pa sva v najinem hotelu imeli pravo malo gostijo…toliko hrane za tako malo denarja še nikoli nisem videla!! In na Kitajskem ponavadi vedno naročiš dve jedi in riž, nato pa poješ vse na »family style«. To pomeni, da si razdeliš hrano med vsemi, ki sedijo za mizo. Nikoli, ampak res skoraj nikoli, si ne naročiš jedi samo zase, ampak si vedno vse deliš. No, in tokratna prva jed je bila ogromen lonec (takšen za solato doma) poln pečene govedine z zelenjavo in čilijem. Še en tak solatni lonec riža. Druga jed pa je bil krožnik (recimo tak za večji narezek, tisti ovalni krožnik) poln svinjine z arašidi in čilijem. Pojedli sva približno desetino vsega, kar je bilo na mizi! No, saj naslednji dan so že vedeli koliko zmoreva in so nama za polovico manjše porcije, pa še vedno je bilo preveč!

Po dveh dneh sva nato odšli nazaj v Chengdu in nato proti Guilinu, ki je bil štartna točka za izlet po reki Li in pravljični pokrajini ob reki, za mestece Yangshuo, ki leži ob reki in pa za najlepše riževe terase na Kitajskem.

Izlet po reki je mogoč edino organizirano. Ponavadi vedno dobiš angleško govorečega vodiča in veliko manj za višjo ceno. Odločili sva se za kitajsko turo, kar je pomenilo, da sva plačali manj, da sva videli več, da nisva razumeli nič in da sva se imeli super! :) Na avtobusu so poleg naju bili še štirje tujci, ki pa so vsi ostali v Yangshuoju, medtem ko sva midve nadaljevali turo z Kitajci. Ladja je bila navadna ladja, nič posebnega, hrane smo spet dobili ogromno (smo naročili set, kjer dobiš vsega po malem – tako so vsaj oglaševali), večino časa pa smo itak preživeli na sončku na palubi in si ogledovali apnenčaste falusne simbole :) Vožnja je trajala približno 4 ure in pokrajina je res lepa. Mogoče sem si jo predstavljala še malo bolj zasanjano in pravljično, kot pa je dejansko bila. Ampak mi ni žal, da sva šli na ta izlet., predvsem zato, ker je bilo popoldne precej bolj zabavno kot pa sama vožnja z ladjico. Hehe, so naju imeli vsi Kitajci ves čas pod kontrolo, nama kazali kam morava iti, kazali kaj je potrebno slikati (sva mogli pokazati slike, da so bili zadovoljni), nama zadovoljno razlagali nekaj (žal še ne govorim kitajsko, da bi vedela kaj) in predvsem pazili, da ne bova spet zamudili avtobusa (sva ga enkrat zamudili zaradi komunikacijskega šuma z vodičko…kdo bi si mislil!). Res zabavno popoldne!

Hehe, so naju imeli vsi Kitajci ves čas pod kontrolo, nama kazali kam morava iti, kazali kaj je potrebno slikati (sva mogli pokazati slike, da so bili zadovoljni), nama zadovoljno razlagali nekaj (žal še ne govorim kitajsko, da bi vedela kaj) in predvsem pazili, da ne bova spet zamudili avtobusa (sva ga enkrat zamudili zaradi komunikacijskega šuma z vodičko…kdo bi si mislil!). Res zabavno popoldne!

Naslednji dan sva odšli Longsheng z avtobusom in nato še z enim manjšim avtobusom do riževih teras. Nato pa še kakšno uro vzpenjanja po stopnicah…Grozno naporno! Terase se imenujejo »Dragon's Backbone Rice Terraces« in najvišji vrh (kjer sva midve prespali…no mogoče kakšnih 200 metrov nižje) je visok 1180 metrov! Terase so zgradili med leti 1271 in 1368.

In to res terase, kot si jih predstavljaš! Eno pod drugo, lepo so razporejene v polkrogih, naokoli in naokoli, kamorkoli pogledaš same terase. Noro lepo! Sem se odločila, da bi imela vikend nekje tam na vrhu! Sicer malce težje dostopen, ampak razgled poplača vse. Razgled na terase je sicer vsak letni čas drugačen. Midve sva imeli smolo, da sva prišli v najbolj dolgočasnem letnem času (jeseni) takoj po žetvi! Ampak vseeno je bilo fascinantno!

Pozimi ponavadi sneg prekrije terase in izgleda zelo čarobno, pomladi napolnijo terase z vodo, da lahko riž raste, poleti je vse zeleno, jeseni pred žetvijo pa riž zlato porumeni in je sploh najlepše! Bi se bilo treba preseliti tja za kakšno leto in doživeti vse letne čase! Skratka bilo je prelepo!

Nato sva se vrnili v Guilin in odšli nazaj v Yangshuo, kjer sva lovili ribe z kormorani in pa si organizirali še en izlet po reki Li, tokrat zjutraj ob sončnem vzhodu (ki ga kot ponavadi zaradi oblačnega vremena ni bilo). Ampak pokrajina izgleda vsaj malo bolj pravljično zjutraj, kot pa čez dan! :)

Lovljenje rib je bilo tudi zabavno. Saj v bistvu jih nisva nič lovili, ampak sva samo lepo sedeli na ladjici in opazovali ribiča in njegove kormorane, ki so uprizorili pravi šov za naju. To traja kakšno uro, potem pa ko se turisti spokajo domov, pa ribiči dejansko res lovijo ribe. Je bilo zanimivo videti, kako natrenirajo ptice, da lovijo ribe, čeprav je to nekaj popolnoma naravnega za njih in niti ne potrebujejo treninga. Vsi kormorani imajo okoli vratu zavezano nitko, tako da ne morejo pogoltniti rib in ko ribič opazi, da je kakšen kormoran ujel ribo, ga zagrabi za glavo in mu potegne ribo iz kljuna. Kruto, ampak tako pač to delajo. Saj konec večera zagotovo nahranijo svoj vir dohodka. Celoten šov se zaključi z pristankom na enem malem otočku, kjer se ribič z eno izmed ptic in svojim ulovom na pogled postavi, nato pa ti na glavo povezne svoj ribiški klobuk, ti pokaže da iztegni roko in ti postavi kormorana na roko! Nato pa nasmeh za fotografijo! :) Kormoran ima zelo zoprne kremplje!

Najina zadnja postaja na Kitajskem je bil Shanghai, kjer pa sva prelenarile cele dneve...delali nisva popolnoma nic! :) in bilo je super!!!