...agra...

Torej, naslednji dan smo ob 5 zjutraj imeli vlak za Agro...ki je zamujal samo eno uro...in potem se ti začne mešat! Še posebej, ker si prejšni dan šel spat ob enih! :)

Ko smo končno prišli v Agro, smo najprej zagledali srce parajoč dogodek na pred železniško postajo. Najprej so do mene pritekli trije otroci, ki so videli, da imam v plastični vrečki dve steklenici vodi in so poskušali iztrgati vrečko iz mojih rok, na koncu smo se prerivali za vrečko, v kateri sem imela še druge stvari in sem jim dala eno steklenico in potem so stekli stran. Takoj za tem, ko smo obrnili, smo videli majhno punčko, staro mogoče dve leti, kako kaka pred postajo. In to tako zelo nezdravo zeleno drisko. Ko je njena mama opazila, da jo gledamo...jah, kaj ponavadi naredijo mame v takem primeru? Zagotovo ne naslednjega, vsaj ne v Evropi. No, mama je punčko preprosto prijela za glavo in jo potisnila v zeleno brozgo, tako da je bila mala vsa umazana po ritki. Nato je stegnila roko in prosjačila za denar. Smo mogli Rolanda kar stran vleči, da ne bi udaril mame. Groza, ampak to je Indija. In prej ko se navadiš na take prizore in se jih naučiš ignorirati, lažje ti je. Kakorkoli že, ko smo prišli do hotela smo cel dan prelenarili in se samo pogovarjali in kao delali plane za naprej, pa popili smo nekaj čaja, pa tako, v bistvu nismo nič delali. Zvečer smo spoznali brata in sestro iz Amerike in smo se zmenili, da gremo naslednji dan vsi skupaj pogledat sončni vzhod in Taj Mahal, nato pa naredimo turo po Agri. V enem dnevu si dejansko lahko pogledaš vse znamenitosti. In res naslednje jutro, tokrat še enkrat ob 5 budnica, lepo stojimo prej vhodom za Taj Mahal, ko nam povedo, da pred 7 ne odprejo vrat (čeprav je vzhod prej). Potem se ti spet začne mešat. Tokrat smo se vsaj zabavali s psom, ki je neumorno prosjačil Fletcherja za piškote.

Drugače pa obstaja cela procedura za vstop v Taj Mahal. Bolj zgodaj ko so tam (ob 5 recimo je dober čas:), več imaš verjetnosti, da prideš notri pred vsemi drugimi. Ampak če ne veš par pravil, ti to ne pomaga! Prvo pravilo - s seboj ne moreš imeti ruzaka, lahko imaš samo tako malo mini žensko torbico recimo. Najbolje, pa da imaš samo fotoaparat. Drugič - dobiti moraš posebne štunfke, ki jih moraš uporabljati. Dobiš tudi vodo. Tretjič - karto moraš kupiti zraven vhoda, ne na vhodu. Četrtič - obstajata dve ločeni vrsti za moške in ženske in postavitise moraš v pravo vrsto, hočeš, nočeš. Petič - čeprav si bil prvi v vrsti, se bodo debeli stari Nemci še vedno poskušali preriniti, zato moraš obvladati komolčanje. Šestič - vsi indijski fotografi so izključeni iz komolčanja, ker imajo pravico, da vstopijo prvi in lovijo stranke. Sedmič - ko že misliš, da si skoraj tam, ko odprejo vrata, ko lepo stojiš v pravi vrsti, brez ruzaka in si se znebil vseh Nemcev, te še vedno ne spustijo, ker morajo postaviti ograjo med obema vrstama. Osmič - na vrsti je security check. Devetič - zdaj pa samo šibaj na vso moč, da prideš do Taj Mahala in da ga vidiš v vsem sijaju brez nebotrebnih turistov! :) Če spustiš ali zanemariš katerokoli pravilo, te na žalost pošljejo nazaj na konec vrste in potem spet čakaš in čakaš.

No, ampak če si uspešen, si poplačan z prelepim razgledom na Taj Mahal v jutranji meglici. In s prelepim odsevom v fontani...tiste špricajoče zadeve namreč prižgejo šele okoli devetih in takrat pač ne vidiš več odseva.

Malce kasneje, ko se noter pririnejo vsi debeli Nemci, je okoli Taj Mahala prava gneča. Aja, medtem ko lepo mirno stojiš in gledaš Taj, stisneš kakšno fotko, se pač nekaterim Nemcem zazdi, da je edino pravilno, da te zmerjajo v nemščini, ker to je res jezik, ki ga kot Slovenka ne razumem in tudi potem ko se kljub parim potiskom v ramo ne odmaknem, je seveda edina pravilna reakcija, da me ta debeli Nemec potisne na tla in tako on vskoči na moje mesto in posneme tisti svoj bedasti video, medtem ko se njegova žena poskuša opravičiti in ko je spet treba miriti Rolanda, da naj se ne razburja preveč, ker so se itak vsi ostali turisti že dovolj razburili. Če ima kdo ful rad Nemce, naj mi oprosti, ampak po tem dogodku, mi niso nič kaj pri srcu. Grozno neotesani so...starejši, debeli moški predvsem. Na Tajskem se je ta občutek samo še bolj poglobil.

Ampak, da ne bomo govorili samo o slabih izkušnjah, naj povem nekaj o Taj Mahalu. Večina verjetno ve zakaj se gre, mogoče pa se najde kdo, ki še ni slišal za zgodbo. Taj Mahal je dal zgraditi vladar po imenu Shan Jahan (kot omejeno isti gospod, ki je naročil gradnjo mošeje in pa tudi trdnjave v Delhiju), in sicer v spomin svoji drugi ženi Mumtaz, ki je umrla pri porodu njunega 14 (!!!!!) otroka leta 1631. Taj so začeli graditi istega leta, gradnja pa je bila zaključena 1653. Taj je gradilo okoloi 20 000 ljudi iz cele Indije in centralne Azije, material pa so uvažali tudi iz Evrope. Ker je gradnja zahtevala veliko denarja, se je kmalu po zaključku gradnje vladarjev sin odločil, da vrže očeta iz prestola in ga pošlje v zapor. Tako je nesrečni Shan Jahan (ki je baje čez noč osivel zaradi izgube ljube žene) do konca življenja lahko le strmel skozi okno svoje celice proti stvaritvi in danes tako imenovani največji izpovedi ljubezni. Po 13 letih je nesrečnež umrl in so ga pokopali zraven žene. Precej žalostna zgodba, kajne? Taj Mahal so v letu mojega rojstva postavili na world heritage list in ga renovirali, ker je vse od gradnje bil v bistvu zanemarjen in bil tudi tarča pogostega vandalizma. Danes se z avtom ne moreš pripeljati v bližno Taj Mahala, ker izpuhi uničujejo prelepo belo barvo.

Še par detajlov...Taj Mahal je prekrasen, res ti vzame dih. Noro lepo, sploh ni besed s katerim bi ga lahko opisala. Še posebej je lepo, ko se sprehodiš po notranjosti (fotografiranje ni dovoljeno) in ko vidiš kako precizno so vsi detajli izklesani v marmor, kako so vzorci rož po vseh zidovih (niso narisane rože, ampak so majhni koški barvnega marmorja postavljeni v neke vrste mozaik), ko imaš v sredi Taj Mahala postavljene krste in okoli njih v bistvu narejeno okroglo steno, ki izgleda kot idrijska čipka izklesana iz marmorja. Najlepše pa je, ko skozi okna preseva svetloba in vidiš magične vzorce po tleh in stenah. Res nepopisno lepo! Prav tako je prekrasno, ko se sprehodiš po ploščadi okoli Taj Mahala in se iz reke, ki zadaj dviga meglica in ne vidiš ne reke, ne brega, ne druge strani, vse kar vidiš je megla in enega izmed minaretov.

Ko smo si odpočili od silne lepote Taj Mahala, smo najeli dve rikše za cel dan in smo imeli šli lepo po spisku, kaj si moramo še ogledati. Prva stvar na seznamu je bila Agra Fort (tisti zapor, kjer je zgoraj omenjeni nesrečnež preživel svoja zadnja leta). Agra Fort je ogromna, rdeča stavba, ki so jo uporabljali kot zapor in pa tudi kot rezidenco vladarjev. Nič posebnega, preveč da lahko vse poskraš. Tam lahko preživiš ure in ure, ampak po pravici, se ti v bistvu ne da, ker je preveč gužve, ker postaja vroče in ker je vse rdeče. Imaš pa zelene papige na enem mestu, ki so nekako uspelo izkopati luknjo v marmorno steno in sedaj kričijo na ves glas in se pritožujejo čez turiste, ki motijo njihov mir :) Ne, saj se hecam, Agra Fort je prav tako lepa, ampak ne na istem nivoju kot Taj Mahal. V bistvu me je najmanj navdušila tisti dan.

Naslednja postaja je bil Akbar mavzolej. Še ena grobnica, tokrat v spomin moškemu...gradnjo tega mavzoleja je naročila pa ženska :) ja, ljubezen je v Indiji resna stvar. Tale mavzolej je bil super zabaven, ker ne samo da si imel opice pred vhodom, ampak so se naokoli podili tudi jeleni in srne. Pa znotraj mavzoleja smo se šli telefončke skozi stene. Nekdo je govoril v en kot stene, v drugem kotu je stala druga osebe, ki je vse slišala in lepo odgovarjala. Hehe, prav zabavno!

Opice pa so bile sploh zgodba zase. Tale ubogi otrok na spodnji fotografiji je poskušil zbežati vsake dve minuti, ampak ga je mama vedno potegnila nazaj. Mulc, kam bežiš, še ušesa ti je treba spucat! Kasneje se je umivanju pridružil še oče in s skupmnimi močmi sta poskrbela, da se mali ni več ganil in da je bil lepo umit po vseh predelih telesa :)

Predzadnja postaja je bil Itimad-ud-Daulah, po domače Baby Taj. Baby Taj je bila prva zgradba popolnoma zgrajena samo z uporabo marmorja. Baby Taj je skorajda lepši kot Taj Mahal...je ena taka mini kopija, samo da je vsa čipkasta in izgleda precej bolj krhko.

Baby Taj je res tak mali cukr, v bistvu lahko dobiš kar sladkorno, tako lušten je. Res mini mini! Sem se morala skloniti, ko sem bila v notranjosti in sem hodila skozi vrata.

Tukaj pa smo lovili veverice (v bistvu se po angleško imenujejo podganje veverice, zato ker jih je toliko). To so najbolj hitre veverice na svetu! Pa tudi precej simpatične so! :)

In zadnja postaja dneva je bila v bistvu prva postaja, samo iz druge strani. Na drugi strani reke. Čeprav, kot blondinka, sem seveda trdila da ni fer, da je to nateg, da je to isto kot smo videli zjutraj, da to pa že ni druga stran Taj Mahala. In potem me Ben pogleda in mirno reče; Nina, Taj Mahal je simetričen, itak da je enak na obeh straneh. Ampak ne, jaz sem še vedno trdila, da je to isto kot spredaj, da smo se tukaj sprehala zjutraj. In potem je izpostavil dejstvo, da sedaj hodimo ob reki, medtem ko zjutraj nismo. Ja, in potem mi je potegnilo. Dolga lajtunga, nimam kaj! :)

Tako smo si pogledali sončno vzhod in zahod z Taj Mahalom v ozadju. Popoln dan! Pa še ena skupinska za konec!