...je kdo lačen?

Midve sva definitivno bile :) Hrana je prečudovita na Kitajskem, zelo okusna, kar dobiš doma je pol tega, kar je na voljo! Seveda lahko dobiš tudi notranje organe, kuhano svinjsko kožo in podobne zadeve, ampak vse se preživi. Najboljša hrana je pa itak na marketih! V Pekingu sva imeli super prehrambneno ulico za najinim hostlom, kjer sva jedli zajtr in večerjo. Vmes pa kaj pograbiš na stojnicah, ki jih najdeš na vsakem koraku...ali pa v kakšni mini lokalni restavraciji, kjer se sporazumevaš z nasmehi in samo pokažeš, kaj ima sosed na krožniku in da bi ti isto :) In upaš na srečen razplet! Ampak najino celotno potovanje so pa zaznamavoli dumplingi (knedlji) v vseh oblikah in okusih - z mesom, zelenjavo, črno fižolovo pasto, kuhani na pari, v vodi, popečeni, potreseni z sezamom, veliki z več mase in manj file, mali z veliko file, skratka obožujeva jih!!! Zakaj tega ni doma? Kam se lahko pritožim??? :) No, v Pekingu pa je ob večerih odprt še poseben market, kjer najdeš pa vse, kar ti srce poželi. Haha, res najdeš vse!!! Slikce povejo več kot tisoč besed...

Tadeja ni čisto prepričana, če bi poskusila... ...ampak se je opogumila... ...vendar okus ni bil najboljši! :) Jaz sem se pa lotila škorpijonov... ...ki so zelo hrustljavi! Seveda pa sva poskusili še druge zanimive okuse poleg (vodne) kače in škorpijonov, npr. noja! Zelo dobro meso! In različne sladice, Pa dober tek!

...kitajski zid...

Na lep sončen dan sva se odločili za izlet na Kitajski zid. Pridružila se nama je še cimra iz hostla in skupaj smo odrinile na pot kar zgodaj zjutraj. Ponavadi gredo turisti organizirano na zid, saj je Kitajska pred Olimpijskimi igrami obnovila en odsek zidu, kamor želijo spraviti večino turistov, da se jim povrnejo dinarčki. No, saj tisti del zidu so verjetno obnovili že pred igrami. Baje so vse opeke zamenjane in je ok in sploh prekrasno in super, ampak ni pa ravno filinga, da stojiš na na par stoletij starem zidu. Tako imaš na voljo še odsek zidu, ki se imenuje Mutianyu (kamor smo šle me) in pa še dva odseka, med katerima lahko narediš 4 urni treking. Mutianyu je samo napol obnovljen del zidu, zamenjali so nekatere opeke, saj po tolikem času začne celotna zadeva malo razpadati. Kitajski zid so začeli graditi zaradi obrambe pred Mongolci in drugimi plemeni, ki so ves čas kvarili mir v kitajskem cesarstvu. Gradili so ga bolj po odsekih, dejansko se mi zdi, da nikoli ni bil neprekinjen. Pa tudi iz vesolja se ga ne vidi, to je samo mit :) Na vsake par metrov so imeli stražni stolp in pa vrata skozi katera so spuščali prijateljske obiske. Iz stolpov so lahko tudi zelo priporočno pobili vse sovražnike :) Kakorkoli že, Genkhis Khan je kljub vsej zaščiti prvi uspel priti na drugo stran...ampak ne zato, ker bi bili tako dobri bojevniki proti stražarjem, ampak je v tistem času vladalo nezadovoljstvo v cesarstvu in so stražarji dejansko spustili Khana in njegovo vojsko skozi zid (seveda za določeno vsoto podkupnine). In tako so Mongolci lepo prišli do Pekinga oz. če mogoče niste vedeli, je bil v bistvu Genghis Khan tisti, ki je ustoličil Peking kot glavno mesto :) Skratka zid ima veliko zanimive zgodovine, škoda samo ker razen omenjenih štirih odsekov, Kitajska ne skrbi ravno za vzdrževanje in večina zidu propada. Pa še kazen plačaš, če greš na del zidu, ki ni obnovljen. Me smo se imele super v lastni režiji, je bila zanimiva izkušnja že na avtobusu do tega kraja izvedeti, kje je treba izstopiti in potem te takoj napadejo vozniki kombijev, ki te odpeljejo do začetka zidu. Do vrha imaš dva načina - ali se potrudiš in greš peš (neee) ali pa vzameš kabelsko žičnico (jaaa). Razgled na vrhu je fantastičen!! No, in potem imaš na voljo par kilometrov zidu, da se sprehajaš gor in dol. Ker je bil res prelep dan in končno malo sončka v mrzlem Pekingu smo ostale na zidu kar par ur, na vrhu enega hribčka smo odprle garderobo za vse, ki bi želeli pustiti svoje plašče in ruzake pri nas, ampak iz neznanega razloga se nihče ni odločil za podporo tako dobri ideji, temveč so se vsi samo smejali :) Ugotovile smo, da je oglaševanje, da je treba na zid zgodaj zjutraj, brezveze, ker je še vedno preveč ljudi in predvsem ogromno kitajskih otrok, ki letajo naokoli in se zaletavajo vate vsepovprek. Če prideš okoli 13.00 je to idealen čas, ker imaš cel zid zase!! Nikjer nikogar! Takrat že vsi otroci odletijo domov in vse organizirane skupine odpeljejo naprej v šoping in lahko res uživaš v dejstvu, da stojiš na delčku zgodovine. Skratka, Kitajski zid je definitivno vreden ogleda in toplo priporočam! :)

...prepovedano mesto #1...

Prepovedano mesto je preogromno, da si ne bi zaslužilo posebne objave (oziroma treh) in predvsem veliko slik. Ampak najprej malo zgodovine :) Prepovedano mesto se imenuje prepovedano zato, ker je bilo 500 let zaprto za javnost (danes je uradno ime "Palace Museum"). To pomeni, da so mestu živeli samo cesar, njegove žene in otroci ter služabniki. Cesar je bil tudi edini moški v mestu, ki je bil dejansko moški. Ostali moški so evnuhi. Na ta način je cesar poskrbel, da so bili vsi otroci v mestu njegovi :) Ko govorimo o mestu, to dejansko pomeni mesto! Notri je bilo vse, kar si je lahko cesar poželel! Imel je par palač, opero, vrt, razne sprehajalne poti in še in še. Prepovedano mesto je bila torej palača za cesarje od začetka Ming dinastije do konca Qing dinastije (približno 500 let). Mesto so zgradili med leti 1406 do 1420, pokriva pa površino 720,000 kvadratnih metrov (72 hektarjev). Skratka veliko mesto! Takoj za vhodom te pričaka 5 marmornih mostov, ki te popeljo v mesto. Na grobo je razdeljeno na tri dele - levi, sredninski in desni. Kdo bi si mislil! :) Večina turistov se zapodi po sredinskem delu, saj stojijo na tej osi najpomembnejše palače. Poimensko in po funkciji, ki so jo imele si sledijo takole: "The Hall of Supreme Harmony" - najbolj pomemben del celotnega mesta, saj so to stavbo uporabljali za ceremonije, kot so obiski ali cesarjev rojstni dan. "The Hall of Middle Harmony" - to je bil pravzaprav neke vrste "transit lounge" za cesarja, kjer je imel zadnje priprave pred ceremonijami in kjer je npr. ponavljal svoj govor. "The Hall of Preserving Harmony"- to stavbo so uporabljali za bankete in pa kasneje tudi za cesarske izpite (verjetno šolske). Kako si sledijo po slikah nimam pojma, ker vse izgleda enako! :) No, kot rečeno, pa midve nisva bili ovci, tako da sva takoj švignili na desno stran, kjer ni bilo žive duše in sva raziskovali tisti del mesta, dokler se nisva kar naenkrat znašli pred izhodom. Pa sva se lepo obrnili in šli po sredini nazaj, da sva si lahko pogledali vse zgoraj omenjene stavbe. Leve strani si nisva uspeli pogledati. Tisti dan je lepo deževalo, pihal mrzel mrzel veter in ko nisva več čutili obraza in rok, sva ugotovili, da sva si pogledali samo 2/3 mesta in to v 5 urah!!! In sva obupali in šli na market po novo jakno in rokavice! :) Če bi bilo vreme lepo in malo sončka, pa je to fantastičen celodnevni izlet, ker je veliko za videti. Škoda je samo, ker se vse večinoma ponavlja (arhitektura, vzorci, kipi itd.), ampak kljub temu je zanimivo. Še ena velika škoda je, da nikamor ne moreš vstopiti - v nobeno palačo, v nobeno sobo, vse je zaprto. Nekatere so obdane z steklom, da lahko pokukaš kako je izgledala cesaričina postelja npr., druge pa so postale restavracije ali trgovina z spominki. V mestu imaš tudi par mini muzejov, in sicer kraljevo zakladnico in pa ure. Pogledali sva si samo zakladnico. NORO!!! Res lepe stvari, res precizni detajli, dragoceni kamni, nekaj kar verjetno ne bom nikoli imela. Žal. Tukaj sva tudi srečali prve in zadnje Slovence na poti. In sicer je bila to skupina starejših parov in njihovih otrok, ki so prišli na Kitajsko za 5(!!!!) dni! Organizirano, z agencijo. seveda. Zmešani Slovenci, ni kaj. Smo malo poklepetali in se poslovili. Vhod od zunaj. Jarek, ki obkroža celotno mesto in pa razgledni stolpi, ki so v vsakem kotu. Eden izmed 5 mostov na začetku.